»Za Simčiča je bistveno, da tisto, kar se je v popolni samoti znašlo zunaj vsega, razume in postavi v božji red.«

»Bil sem tako rekoč nesmrten, vse do tistega poznega oblačnega popoldneva leta 1981, ko …«

»Mislim, da je uspešna knjiga tista, ki bralca pusti na vsaj malo drugačnem mestu, kot je bil, preden jo je prebral.«

»Naloga vsake piske, vsaj v teoriji, da se na neki način poveže s svojim bralcem, kar je precej težko, saj mora zlepiti skupaj tri predstavne izraze: svojega avtorskega, literarne osebe in tistega idealnega, ki ga zapoveduje literatura.«

»V pismu me je prijela trdo, a s humorjem, in v tistem trenutku sem se zavezal iskanju poti, da bo lahko brala knjige mojega očeta.«

»Zame so edini ljudje nori ljudje, tisti, ki so nori na življenje, nori na govorjenje, nori na odrešitev, ki hrepenijo po vsem naenkrat, tisti, ki nikoli ne zazehajo ali rečejo česa običajnega.«

»Pojdite v Frankfurt in povejte resnico, da arabski pisatelji niso teroristi.«

»Vsi čutijo, da je bil lep večer, Tine pa si misli, da je imel vseeno prav, ko si je vbil v glavo, da je njegova dolžnost napisati to igro o ateju, ki se je, hvala bogu, posrečila.«

»V romanu je bolj kot resnični dogodki, ki jih je tudi nekaj, neka atmosfera časa, v katerem sem živel.«